Hard Talks #2
Ferenc Gróf je ustanovni član pariške kooperative Société Réaliste (ustanovljene leta 2004), ki se posveča vprašanjem sodobnega političnega zastopanja in ideološkega oblikovanja. V kolektivu, ki deluje na presečišču grafičnega oblikovanja in umetnosti, oblikujejo črkovne vrste, označevalne sisteme, gibljive slike in infografike, jih pretvarjajo v skulpture, razstave, prostorske doživljaje, performanse ali glasbo ter tako obeležujejo ideološke odtise našega časa. Société Réaliste je od leta 2015 v mirovanju, vendar Ferenc Gróf nadaljuje oblikovalsko delo kot umetnik in ga še naprej predstavlja v kontekstu tako imenovanega »sveta umetnosti«.
Škart je kolektiv, ki so ga leta 1990 ustanovili na Fakulteti za arhitekturo v Beogradu. V vseh letih delovanja so se njegovi člani srečevali s širokim naborom projektov z različnih področij, od oblikovanja, arhitekture in urbanizma do glasbe, gledališča in kulture nasploh. Njihovo eksperimentalno delo se osredotoča predvsem na medija poezije in oblikovanja. Trenutno sta osrednja člana kolektiva Dragan Protić - Prota in Đorđe Balmazović - Žole. Njuna posebnost je sprejemanje »lepih« napak v delovnem postopku in neutrudno prizadevanje, da bi delo združevala z užitkom. Ne glede na to, kakšen je projekt, ga vedno obogatita s svojim edinstvenim poetičnim slogom, polnim lokalnih posebnosti in ljudskih značilnosti.
Član kolektiva Škart Đorđe Balmazović - Žole bo kot umetnik, ki deluje tudi kot oblikovalec, dopolnil Ferenca Grófa, oblikovalca, ki dela kot umetnik. Ob pogovoru z njima se bo nedvomno privzdignilo prav toliko obrvi, kot se bo zaslišalo hehetov.
—
Pogovori in predavanja Hard Talks so del rednega programa festivala Indigo, v okviru katerega strokovnjaki z različnih področij delijo svoje zamisli in izkušnje. Že drugo leto zapored bodo na pogovorih sodelovali štirje mednarodni gostje s področja vizualnih komunikacij. Letos bo tema, ki jih povezuje, odnos med umetnostjo in oblikovanjem.
Zgodovinsko gledano imata umetnost in oblikovanje zelo neposreden odnos. Oblikovanje se je vzpostavilo, ko so umetniki svoje metode in zamisli prenesli v svet množične proizvodnje in množičnih komunikacij. V 20. stoletju se je grafično oblikovanje razvilo v nova, raznolika strokovna področja, pogosto označena s krovnim izrazom »uporabne umetnosti«, ki opisuje njihovo edinstveno povezavo z izvorom. Do konca devetdesetih let 20. stoletja in začetka novega tisočletja so vprašanja o nenehno spreminjajočem se odnosu med umetnostjo in oblikovanjem postala tako izstopajoča, da je angleški publicist, predavatelj in kurator Rick Poynor – sicer tudi gost lanskega festivala Indigo – področje grafičnega oblikovanja opisal kot »mlajšega brata umetnosti«.
Medtem ko so se na področju oblikovanja vizualnih komunikacij razvijale sistematične in kompleksnejše metode dela, je to hkrati postajalo tudi vse bolj odvisno od tržnih in trženjskih sil. S tem, ko so te sile postajale vse bolj prevladujoče, se je vse bolj spreminjal tudi odnos med umetnostjo in oblikovanjem.
O teh odnosih bomo razpravljali v treh pogovorih, ki se bodo osredotočali na odnose med umetniki in oblikovalci na neposredni osebni ravni, nato na ravni različnih multidisciplinarnih projektov in primerov prakse umetnika/oblikovalca, nazadnje pa se bo pogovor osredotočil na profesionalne odnose med naročnikom in oblikovalcem, natančneje, na oblikovalce, ki sodelujejo z različnimi umetniškimi ustanovami, ki so del regionalnega in mednarodnega umetnostnega sistema.
Zasnova programa Hard Talks — Dizajn: Ajdin Bašić
—
http://ferencgrof.com
http://skart.rs
